Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta sta devetošolki Anja in Aida sedmošolcem, osmošolcem in devetošolcem pripravili zanimivo predavanje.
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta
V letošnjem šolskem letu so se devetošolci pridružili mednarodnemu projektu Krokus, ki ga pri nas organizira Center judovske kulturne dediščine Sinagoge Maribor. Projekt je nastal na Irskem na pobudo združenja HETI (Holocaust Education Trust Ireland). Združenje šolarjem podarja čebulice rumenih krokusov (žafrana), da jih posadijo v spomin na 1,5 milijona judovskih otrok, ki so umrli v holokavstvu, in v spomin na tisoče drugih otrok različnih narodnosti, ki so bili žrtve nasilja v drugi svetovni vojni. Rumeni cvetovi spominjajo na rumene Davidove zvezde, ki so jih bili Judje prisiljeni nositi v času nacistične vladavine. Ko ob začetku pomladi žafrani cvetijo, se spomnimo otrok, ki so umrli. A obenem so prelepe cvetlice tudi opomnik tega, da tudi po najhujših dogodkih vzcveti novo življenje in s tem upanje, da bo življenje lepše, kot je bilo. Cvetlice nas opomnijo na to, da sta na svetu še vedno lepota in upanje za našo prihodnost. Sajenje teh cvetlic spremlja žalost, a obenem tudi upanje.
Jeseni so učenci posadili čebulice, sedaj pa čakajo, da na začetku pomladi zagledajo rumene cvetove.
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga obeležujemo 27. januarja, so devetošolci pripravili spominsko uro zgodovine za učence od 6. do 8. razreda. Uro sta izvedli Alja Kosić in Aida Alina Triplat. Žive priče pekla na Zemlji se počasi poslavljajo, zato je na nas, da ohranjamo spomin na holokavst. Da se ta pekel na Zemlji nikoli več ne ponovi.
Dvanajstletni deček Oleg Mandić – eden zadnjih ujetnikov, ki so ga rešili iz koncentracijskega taborišča v Auschwitzu, je pripovedoval, kaj se je tam naučil za vse življenje: »Že zdavnaj sem pri sebi razjasnil in doumel, da sovraštvo ne vodi nikamor. Kvečjemu v nove Auschwitze. Zato nikoli nisem nikogar sovražil.«
